EachMoment

Čevljarski muzej Miren (Shoemaker's Museum)

Heritage
M Maria C.

Now I have comprehensive research. Let me write the article.

Čevljarski muzej Miren: Sto let usnja, šivov in spomina

Kako je majhna kraška vas postala dom eni najstarejših čevljarskih zadrug v nekdanji Avstro-Ogrski in zakaj njena zgodba še danes odmeva med stenami muzeja na naslovu Miren 129.

V Mirnu na Krasu diši po usnju. Ne dobesedno — vsaj ne več tako kot nekoč, ko so iz vsakega drugega dvorišča odmevali udarci kladiv ob kopita in šivilne stroje. A nekje med starimi stenami hiše na naslovu Miren 129 se ta vonj vrača. Ko prestopiš prag Čevljarskega muzeja, te objamejo predmeti, ki nosijo patino desetletij: orodja, ki so jih držale žuljave roke mojstrov, stroji, katerih zobniki so nekoč brneli od jutra do mraka, in fotografije obrazov, ki so vedeli, kaj pomeni narediti čevelj od prvega reza usnja do zadnjega šiva.

Zgodba te vasi in njene obrti se ne začne z muzejem. Začne se več kot stoletje nazaj — v času, ko je bila Slovenija del habsburškega imperija, Miren pa kraj, kjer so moški obrt čevljarstva prenašali iz roda v rod kot najdragocenejšo dediščino.

Rojstvo zadruge

Leta 1908 so se mirski čevljarji in usnjarski obrtniki odločili za korak, ki je presegal posameznikovo delavnico. Ustanovili so Zadrugo Adria — eno prvih čevljarskih zadrug na Slovenskem in v celotni Avstro-Ogrski monarhiji. Pred prvo svetovno vojno se je v zadrugo povezalo kar 18 čevljarskih mojstrov in skoraj 100 vajencev. Za majhno kraško vas je bila to izjemna koncentracija znanja in obrtniške moči.

1908

Mirski čevljarji ustanovijo Zadrugo Adria — ena prvih čevljarskih zadrug v Avstro-Ogrski monarhiji.

1914–1918

Vojna prisili 1.200 Mirencev v preselitev v Nazarje — z devetimi vagoni usnja in strojev nadaljujejo delo in dnevno izdelajo do 700 vojaških škornjev.

1922

Mojster Ivan Petejan začne izdelovati lastno linijo obutve in jo prodajati skozi prodajalne Zadruge Adria.

1947

Po vojni se nekdanji zadrugarji znova združijo kot Čevljarsko podjetje Jadran — obrt preživi še eno katastrofo.

1953–1954

Pavel Petejan prevzame družinsko obrt in se posveti izključno otroški obutvi po meri — rojstvo filozofije, ki bo definirala Ciciban.

1995

Družina Petejan prevzame podjetje Ciciban — ime, ki je generacijam na Balkanu pomenilo kakovostne otroške čevlje.

Danes

Čevljarski muzej ohranja spomin na več kot sto let obrti — od najstarejših predmetov iz leta 1900 do multimedijske predstavitve ročne izdelave čevljev.

Vojna, vagoni in 700 škornjev na dan

Ena najizjemnejših epizod mirske čevljarske zgodbe se odvija daleč od Krasa. Ko je prva svetovna vojna dosegla Soško fronto, je oblast postala bojišče. Približno 1.200 prebivalcev Mirna je bilo preseljenih v Nazarje v Zgornji Savinjski dolini. A mirski čevljarji niso sedeli križem rok. S seboj so naložili drago usnje, orodje in stroje — za transport so potrebovali kar devet železniških vagonov. V Nazarjah so postavili proizvodnjo, ki je na svojem vrhuncu dnevno izdelala do 700 parov vojaških škornjev. Mala kraška vas je sredi vojne postala industrijski pogon, ki je obul vojake na fronti.

Družina Petejan: Tri generacije, ena strast

Če ima mirsko čevljarstvo srce, potem bije v družini Petejan. Leta 1922 je Ivan Petejan, čevljarski mojster, začel izdelovati lastno obutev in jo prodajati skozi maloprodajno mrežo Zadruge Adria. Njegovo podjetje je hitro raslo — na vrhuncu je zaposlovalo dvajset čevljarjev, usnjačev in vajencev.

Leta 1953 je vajeti prevzel Ivanov sin Pavel Petejan. Naslednje leto je sprejel odločitev, ki je zaznamovala pot celotne družine: povsem se je posvetil otroški obutvi po meri. Leta 1975 je razširil dejavnost na ortopedsko obutev po naročilu, leta 1984 pa vodenje predal trem sinovom — Robertu, Borisu in Thomasu — ter njihovim soprogam. Leta 1995 je družina prevzela podjetje Ciciban, ime, ki je v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja na širšem prostoru nekdanje Jugoslavije postalo sinonim za kakovostno otroško obutev.

Muzej: Prostor, kjer orodje pripoveduje

Pavel Petejan ni bil le čevljar — bil je zbiralec, kronist in pripovedovalec. Skozi desetletja je zbiral arhivsko gradivo, orodja, stroje in pripomočke, ki segajo vse do leta 1900 in celo v 19. stoletje. Rezultat je muzej, razdeljen v dva dela. Prvi del predstavlja zbirko usnjarskih orodij in strojev — predmete iz časa, ko so v Mirnu poleg čevljev izdelovali tudi usnje, dejavnost, ki so jo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opustili. Drugi del prikazuje čevljarska orodja in stroje iz različnih obdobij, od ročnega dela do mehanizirane proizvodnje.

Posebna dragocenost muzeja je rekonstrukcija stare čevljarske delavnice — takšne, kakršne so obstajale pred prihodom strojev. Tu obiskovalec začuti ritem obrti: kopito, nož, šilo, voskan sukanec. Muzej hrani tudi bogato zbirko fotografij, ki dokumentirajo obraze, delavnice in vsakdanjik mirskih čevljarjev skozi desetletja.

Pavel je posnel tudi dokumentarni film »Čevelj po starem«, ki danes živi kot multimedijska predstavitev v muzeju. Film korak za korakom prikazuje ročno izdelavo čevlja — od izbire usnja do končnega poliranja — in je morda najboljši odgovor na vprašanje, zakaj je ta obrt zahtevala leta vajeništva.

Čevljarsko društvo in živa dediščina

Muzej ni osamljen projekt. Ob njem deluje Čevljarsko društvo Miren, ki občasno zbira nekdanje mirske čevljarje, da si izmenjajo spomine in izkušnje. Društvo skrbi, da se znanje in zgodbe prenašajo na mlajše generacije — ne kot muzejski eksponat, temveč kot živa, dihalna dediščina. Pavel Petejan, legendarni starosta mirskega čevljarstva, je bil gonilna sila tako društva kot muzeja.

Obisk

Čevljarski muzej Miren je odprt po predhodnem dogovoru. Vstop je brezplačen, skupina pa lahko šteje do 20 obiskovalcev. Vodeni ogledi razkrijejo zgodbe, ki jih predmeti sami ne povedo — o ljudeh, ki so jih uporabljali, o časih, ki so jih preživeli. Muzej se nahaja na naslovu Miren 129, 5291 Miren. Za rezervacijo pokličite na 031 845 635 ali 05 395 40 66.

Ta članek je delno nastal pod vtisom starih fotografij in posnetkov, ki so prišli na dan, ko je nekdo prinesel svoje osebne spomine na digitalizacijo. Ob tem smo se vprašali, kaj vse se še skriva po podstrešjih, škatlah za čevlje in starih omarah — povezano s Čevljarskim muzejem Miren in njegovo bogato zgodbo. Če imate stare posnetke, fotografije ali dokumente, povezane s to dediščino, jih storitve kot EachMoment lahko pomagajo ohraniti za prihodnje generacije.

Related Articles